Uredba 165/2014 Evropskega parlamenta in Sveta določa obveznosti glede uporabe in nadzora tahografov v cestnem prometu. Cilj uredbe je zagotoviti boljšo skladnost s pravili o časih vožnje, počitkih in odmorih za voznike ter izboljšati varnost v cestnem prometu. Uredba vsebuje tudi zahteve za ustrezno izobraževanje voznikov in nadzornikov ter določbe o sankcijah za kršitve, kar omogoča bolj učinkovit nadzor in izvrševanje pravil.

Do uredbe 165/2014 lahko dostopate tukaj.

Uporaba vozniških kartic in tahografskih vložkov

Uporaba vozniških kartic in tahografskih vložkov

1. Vozniki uporabljajo tahografske vložke ali vozniške kartice vsak dan vožnje od prevzema vozila dalje. Tahografski vložek ali vozniška kartica se ne odvzame pred koncem dnevnega dela, razen če je odvzem drugače dovoljen. Tahografski vložek ali vozniška kartica se ne uporabljata dlje kot v obdobju, za katerega sta namenjena.

2. Vozniki tahografske vložke ali vozniške kartice ustrezno zaščitijo in ne smejo uporabljati umazanih ali poškodovanih tahografskih vložkov ali vezniških kartic.

3. Kadar voznik zaradi morebitne oddaljenosti od vozila ne more uporabljati vgrajenega tahografa, se obdobja iz točk (ii), (iii) in (iv) odstavka 5(b):

(a) če je vozilo opremljeno z analognim tahografom, vpišejo na tahografski vložek ročno, avtomatsko ali na drug način, tako da so čitljiva in se tahografski vložek ne umaže, ali

(b) če je vozilo opremljeno z digitalnim tahografom, vpišejo na vozniško kartico z uporabo naprave za ročno vpisovanje, ki je v tahografu.

Države članice voznikom ne naložijo obveznosti predložitve obrazcev, s katerimi bi potrjevali svoje dejavnosti, kadar niso v vozilu.

4. Kadar je v vozilu, ki ima vgrajen digitalni tahograf, več voznikov, vsak voznik zagotovi, da je njegova vozniška kartica vstavljena v ustrezno režo v tahografu.

Kadar je v vozilu, ki ima vgrajen analogni tahograf, več voznikov, vozniki vnesejo ustrezne spremembe na tahografske vložke, tako da se ustrezni podatki zapišejo na tahografski vložek voznika, ki dejansko vozi vozilo.

5. Vozniki:

(a) zagotovijo, da čas zapisa na tahografskem vložku ustreza uradnemu času v državi registracije vozila;

(b) upravljajo preklopne mehanizme, ki omogočajo ločen in razločen zapis naslednjih časovnih obdobij:

(i) čas vožnje;

(ii) „drugo delo“, ki pomeni vsako dejavnost, razen vožnje, kot je opredeljena v točki (a) člena 3 Direktive 2002/15/ES, in tudi vsako delo za istega ali drugega delodajalca v prevozniškem sektorju ali zunaj njega;

(iii) „čas pripravljenosti“, kot je opredeljen v točki (b) člena 3 Direktive 2002/15/ES;

(iv) odmore ali počitek.

6. Vsak voznik vozila, na katerem je nameščen analogni tahograf, na svoj tahografski vložek vpiše naslednje podatke:

(a) na začetku uporabe tahografskega vložka – priimek in ime;

(b) datum ter kraj začetka in prenehanja uporabe tahografskega vložka;

(c) registrsko številko vsakega vozila, ki mu je dodeljeno, na začetku prve vožnje, ki se zapisuje na tahografskem vložku, in pozneje, če med uporabo tahografskega vložka zamenja vozilo;

(d) stanje kilometrskega števca:

(i) na začetku prve vožnje, ki se zapiše na tahografskem vložku;

(ii) na koncu zadnje vožnje, ki se zapiše na tahografskem vložku;

(iii) če zamenja vozilo med delovnim dnem, stanje števca v prvem vozilu, ki mu je bilo dodeljeno, in stanje števca v naslednjem vozilu;

(e) čas vsake zamenjave vozila.

7. Voznik vnese v digitalni tahograf oznake držav, v katerih se začne in konča dnevni delovni čas. Država članica lahko zahteva, da vozniki vozil, ki so vključena v prevoze na njenem ozemlju, dodajo oznaki države podrobnejše geografske podatke, če je država članica o njih uradno obvestila Komisijo pred 1. aprilom 1998.

Voznikom ni treba vpisovati podatkov iz prvega stavka prvega pododstavka, če tahograf avtomatsko zapisuje podatke o kraju v skladu s členom 8.