Zakon o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih (ZDCOPMD) ureja delovni čas, odmore in počitke voznikov ter obveznosti podjetij pri vodenju evidence in hrambi tahografskih podatkov.
Pomembni členi
4. Člen
(Povprečni tedenski delovni čas)
(1) Najdaljši tedenski delovni čas se lahko poveča na 60 ur samo, če se v teku štirih mesecev ne preseže tedenskega povprečja 48 ur.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se, če je to potrebno za prevoze v okviru AETR, uporabljajo določbe četrtega pododstavka prvega odstavka 6. člena AETR, vendar tudi v tem primeru le, če v štirih mesecih ni preseženo tedensko povprečje 48 ur.
(3) (3) Če mobilni delavec opravlja delo za različne delodajalce, pomeni delovni čas seštevek delovnega časa pri vseh delodajalcih.
5. Člen
(Odmori)
(1) Razen če Uredba Sveta 561/2006/ES ali AETR ne zagotavljata večjega varstva, morajo osebe, ki opravljajo mobilno dejavnost v cestnem prevozu, imeti najkasneje po šestih urah neprekinjenega dela odmor. Delovni čas se prekine z odmorom, ki traja najmanj 30 minut, če skupno število do tedaj opravljenih delovnih ur znaša med šest in devet ur, ter z odmorom najmanj 45 minut, če skupno število delovnih ur znaša več kot devet ur.
(2) Odmori iz prejšnjega odstavka se lahko razdelijo na več obdobij tekom delovnega časa, vendar mora vsako izmed obdobij trajati vsaj 15 minut.
7. Člen
(Nočno delo)
(1) Če mobilni delavec opravlja nočno delo štiri ure ali več, njegov skupni dnevni delovni čas ne sme presegati deset ur v vsakem 24 urnem obdobju.
(2) Plačilo za nočno delo se delavcem dodeli v skladu z veljavnimi predpisi v Republiki Sloveniji oziroma kolektivnimi pogodbami, pri čemer ne sme biti tako, da bi ogrožalo varnost cestnega prometa.
8. Člen
(Evidenca o izrabi delovnega časa)
(1) Delodajalec za vsakega mobilnega delavca vodi evidenco o izrabi delovnega časa. Poleg splošnih podatkov po zakonu o evidencah na področju dela (ZEPDSV) za vsak koledarski dan vključuje še: čas vožnje, čas drugega dela, čas razpoložljivosti, čas odmorov in počitkov, oznako, ali je delavec vozil z več vozniki, ter tedenski delovni čas, iz katerega je razvidno, ali je bilo preseženo tedensko povprečje.
(2) Za voznike v mednarodnem prevozu evidenca za vsak dan vsebuje še kraj in čas začetka in konca delovnega dne, prestopa meje ter natovarjanja in raztovarjanja. Za te voznike je dovoljena samo elektronska evidenca.
(3) Podatki se v evidenco vpišejo čim prej, najpozneje pa 28 dni po prejšnjem vpisu za istega voznika. Vir podatkov so tahografski vložki in prenos podatkov z voznikove kartice.
(4) Delodajalec obračuna plačo na podlagi podatkov iz evidence o izrabi delovnega časa.
(5) Če evidenca ne vsebuje predpisanih podatkov ali plača ni obračunana na njeni podlagi, zakon (36. člen) določa globo od 1.250 do 10.000 EUR za podjetje in od 300 do 3.000 EUR za odgovorno osebo.